Hm...saj ne vem, ali me te besede žalijo ali odpirajo novo debato, katere korenine segajo v davni mesec julij letošnjega leta. Večerna vožnja iz turističnega Krka se je nenadoma spremenila v razpravo med bratoma. "Ali obstaja paralelni svet? Kaj je sploh to? Kje je znanstvena podlaga in kje otipljivi dokazi? Koliko različic vsakega od nas torej obstaja?" Na koncu enotnega zaključka ni bilo. Me je pa utrudilo.
Torej, glede na moje razumevanje (ki je bilo naporno, saj nisem naravoslovec, filozof pa tudi ne), je logika približno taka: Vse izhaja iz dejstva, da je vesolje neskončno. V njem obstajajo številne dimenzije, svetovi. Med njimi so črvine oz. prehodi, preko katerih je možno priti v drug svet, kjer obstaja vse enako kot v tvojem svetu, le življenje poteka drugače. To pomeni, da če sem se v tem svetu odločila za poklic zdravnice, sem v paralelnem življenju lahko tudi prostitutka, ja. :)
Druga ponazoritev je s pomočjo odločitev. Z vsako odločitvijo, ki jo sprejmeš, se bo tvoje življenje obrnilo v dve smeri. Tisti dve se bosta ob novih odločitvah nadaljevali še v dve novi življenji. Vse to nadaljevanje se začne ob rojstvu in konča s smrtjo. Poteka tudi ob najmanjših in nepomembnih odločitvah, na primer: ali bom pobrala šilček, ki mi je padel na tla? Eno življenje se nadaljuje s tem da ga poberem, v drugem, paralelnem svetu, istočasno še vedno leži na tleh.
Tretja, in meni osebno najbolj razumljiva razlaga, pa je s pomočjo frekvenc, ki jo v svojih knjigah uporabi Castaneda. Svet v katerem smo, oddaja frekvenco, s katero smo bitja na tem svetu usklajena. Zato doživljamo isto realnost, okolico, dogodke. Če bi človeku frekvenco spremenili, bi ugledal drugo dimenzijo in drugo zavedanje. Ostal bi na istem mestu, spremenil pa bi se potek dogodkov, realnost,...
Sama nisem velik pripadnik filozofskih, budističnih in podobnih teorij. Prav tako nisem pretirano znanstveni navdušenec. Moram pa priznati, da me je ta teorija nekako pomirila. Vedno sem namreč razmišljala o posledicah svojih odločitev, predvsem o tistih pomembnih, za katere se mi je zdelo, da se nisem najbolje odločila. Tolaži me ideja, da nekje v tem vesolju doživljam drugačne posledice, živim drugačno življenje. Prav gotovo v principu nasprotujem vsem vaškim tercialkam. Mogoče sem metalka. Ali pa modna oblikovalka. Nekje pa imam prav gotovo štiri otroke! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar