Le kako lahko osemletnik izreče mnenje, ki se ga večina odrastlih ljudi ne zaveda? V pustem vsakdanjiku le tarnajo zaradi množice obveznosti. Pa ima res vsem drugim navkljub lahko otrok tako zrelo dojemanje? Menim, da lahko. Prav vsi bi se morali večkrat ravnati po njihovem razmišljanju, najti otroka v sebi in poiskati rešitev za problem na čisto preprost, logičen način.
Malčki so tisti, ki vsak dan cenijo druženje in igro s prijatelji. Zvečer navdušeno pripovedujejo staršem o doživetjih in novih spoznanjih, pa čeprav se jim eno in isto dogaja vsak dan. Zdi se, da so kot goba, ki vsrka vse znanje, ki mu ga okolica lahko ponudi in s tem pridobivajo izkušnje. Veseli in ponosni so nase vsakič ko zmagajo v spominu ali pri človek ne jezi se. Za srečo pa ne potrebujejo najnovejšega avta ali razkošnega stanovanja. Dovolj jim je že pozornost sočloveka in občutek, da so iz strani staršev, sorodnikov in vrstnikov ljubljeni in zaželjeni.
Kakorkoli se nam zdijo ti občutki tuji, pa se moramo zavedati, da smo vsi bili nekoč otroci. Prijateljev si nismo izbirali zaradi njihovega premoženja, nismo se ozirali na izobrazbo staršev, pa tudi ne na leto ali dve starostne razlike. Vsi smo se od srca nasmejali, ko je bilo nekaj smešno in se spontano zjokali, ko smo bili prizadeti. Cenili smo iskrenost in nismo odklanjali pomoči, obsojali pa smo goljufijo, hinavščino in zlo. (Kar spomnite se, kako neutolažljivi so pri igri otroci, če vrstniki goljufajo).
Pogosto se mi zdi, da smo vse to prerasli, pa čeprav bi nam taki občutki in vrednote prišli v sedanji situaciji še kako prav. Brez njih namreč življenje izgublja prav tisto svetost, ki jo lahko še občutijo osemletniki. In prav zagotovo ne bi bilo napačno kakšnega izmed odraslih pred službo posaditi v otroški bazenček s kupom osemletnikov ob njem. Mogoče bi jih pa le vprašal za nasvet in nato sprejemal bolj logične in pravične odločitve. ;)
