Hm, kdo bi si mislil, da človeku lahko povprečna (oz. slaba, ker smo zgubili) košarkarska tekma povzroči toliko vprašanj. Včeraj sem namreč natančno opazovala poklic sodnika. Profesija, dokaj podobna moji željeni, pa vendar tako različna.
Seveda je logično da v Stožicah navijamo za Olimpijo, da je vsak napad dosti močnejše španske Barcelone pospremljen z žvižgi, pa vendar na celotni tekmi samo tri osebe ne smejo biti navijači...sodniki. Prepovedano jim je preferiranje, ne smejo izraziti veselja ob doseženem košu ali soditi v prid eni strani. Nikomur ni mar, da so tudi oni samo ljudje, od njih se pač zahteva božje karakteristike. Spremljati jih mora orlovski vid, saj je treba vsako napako videti, seveda pa ne gre brez čiste pravičnosti. Dvorana jih izžvižga, vpije žaljivke in jim na parket meče papirnate rakete v primeru da proste mete dodelijo "Barci". V nasprotnem primeru je njihova odločitev podkrepljena z bučnim aplavzom.
Včeraj sem te ljudi občudovala. Sodijo v športu, torej ne odločajo o prostosti in nadaljni usodi nekega posameznika. Pa vendar se zdi, da so edini osebnostno močni na tekmi, ki ne sledijo slepo množici fanatičnih navijačev, ki niso ovce. Zdržati morajo še tako močne pritiske in žalitve, saj je vsakič tekma za določeno ekipo na domačih tleh. Pa čeprav si mnogi vsega tega ne zaslužijo, navsezadnje...kako za vraga je nekdo lahko bolje videl napako iz zadnje tribune vse prej kot majhnih Stožic kot sodnik, ki je bil oddaljen nekaj metrov?
Da, pravica in pravičnost sta absolutno subjektivni. Tudi pravila ki veljajo za vse, si poskušajo nekateri prikrojiti v svoj prid. In s takimi bom imela opravka jaz. Situacija bo podobna tekmi, le da bo moj rumeni karton pomenil ječo. Šele zdaj sem se dodobra zavedla odgovornosti, ki jo nameravam prevzeti na svoja ramena v prihodnosti. Vem, da se bom trudila po svojih močeh, vendar je moj glavni zadržek v javnosti. Dejstvo je namreč, da smo ljudje vedno in povsod ovce. Toda ta horda potrebuje vodiča, saj nihče od njih za dobro družbe noče sprejeti takih pogojev in odgovornosti. Vendar slej kot prej bodo morali svoje kriterije spustiti in prenehati zahtevati sodniškie junakoe. Takrat bo sodstvo dobilo svoj pravi, primarni pomen. Do tedaj pa bomo v poročilih poslušali o ukinitvi trajnega sodniškega mandata in bombah, postavljenih na okenske police slovenskih sodnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar